USPOSABLJANJE ČLANOV ŠTABA CIVILNE ZAŠČITE MESTNE OBČINE LJUBLJANA
30.12.
2016

Konec meseca novembra je potekalo usposabljanje članov štaba Civilne zaščite v Mestni občini Ljubljana. Aktivno je sodelovalo kar nekaj sodelavcev Gasilske brigade Ljubljana. Krovna tematika usposabljanja je bila potresna nevarnost in z njo povezana ranljivost, ogroženost ter odziv pristojnih služb v primeru take nesreče.

 

Po uvodni predstavitvi namena usposabljanja je prisotne pozdravil novo imenovani poveljnik Civilne zaščite v MOL Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana. Izrazil je prepričanje, da so udeleženci usposabljanja najboljša ekipa. Poudaril je dejstvo, da še vedno močno odmeva posredovanje reševalcev iz Ljubljane v primeru katastrofalnih poplav v Srbiji ter Bosni in Hercegovini. Na koncu nagovora je vsem zaželel uspešno delo.

 

Robert Kus, vodja Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo v MOL je podal poročilo o delu v letu 2016. Da bi dosegli zastavljene cilje je bilo potrebno slediti poslanstvu (Zviševanje ravni varnosti ljudi pred naravnimi in drugimi nesrečami na območju MOL) ter namenu sistema zaščite, reševanja in pomoči (Zagotavljanje hitre in učinkovite reševalne storitve ljudem na območju MOL). Cilji celotnega sistema, ki vključuje tudi Javno gasilsko službo v Ljubljani so bili v celoti izpolnjeni. Da je bilo to doseženo, je morala vsaka sodelujoča služba vedeti kaj mora storiti, imeti opremo in znanje, da to lahko stori, obvladati potrebne veščine, poznati ostale sodelujoče ter vedeti kje in kako usklajevati delo z drugimi. Na področju usposabljanja in vaj je poudaril, da je bilo v letu 2016 organizirano in izvedeno 19 različnih vrst usposabljanj in vaj, katerih se je udeležilo več kot 1000 članov enot sistema ZRP MOL. Skupaj so te aktivnosti trajale kar 45 dni. Izpostavil je tudi sodelovanje pri vmesnem preizkušanju aplikacije v sklopu mednarodnega raziskovalnega projekta Athena, obsežno vajo masovna nesreča „Stožice 2016“ in mednarodna vajo vodnikov reševalnih psov „Ljubljana 2016“. Dotaknil se je tudi sodelovanja pri migrantski problematiki.

 

Tomaž Kučič, poveljnik javne gasilske službe v Mestni občini Ljubljana in poveljnik Gasilske brigade Ljubljana, je predstavil ključne oziroma najbolj obsežne aktivnosti, ki jih je opravila gasilska služba v letu 2016. Poleg sodelovanja v projektu Athena in pri vaji na stadionu Stožice, je poudaril še vajo Heliport, ki je bila nazoren pokazatelj sodelovanja z drugimi intervencijskimi službami, v tem primeru z Reševalno službo pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Vestno prakticiranje standardov urjenja je podkrepil tudi z vajo gašenja požarov v visokih stavbah, mednarodno vajo s simulacijo nesreče z radioaktivnimi viri v Benetkah ter udeležbo na tekmovanju v reševanju s pomočjo vrvne tehnike v Belgiji, kjer se je ekipa Gasilske brigade Ljubljana odlično odrezala. Na področju intervencij sta bila v tem letu odmevna predvsem dva dogodka in sicer obsežen požar logističnega centra Pošte Slovenije na Viču ter požar objekta bivše tovarne Tiki v Šiški. Ponosen je tudi na priznanje »Bronasti znak policije«, ki ga je letos prejela Gasilska brigada Ljubljana. Izziv v sedanjosti in seveda tudi za prihodnost je načrtna realizacija cilja - skrajševanje odzivnega časa, kar bi dosegli tudi z postavitvijo dodatne gasilske postaje s poklicnimi gasilci na južnem koncu Ljubljane.

 

Sledila je predstavitev taktičnih formacij javne gasilske službe v Ljubljani, s poudarkom na intervencijsko poveljniškem sistemu (IPS), ki jo je predstavil Marko Tomazin, vodja službe za gasilsko usposabljanje v Gasilski brigadi Ljubljana. Sistem organiziranja in posledično fizičnega označevanja funkcij je povzet iz smernic Gasilske zveze Slovenije in iz tujine. Ključni element je delitev na tri nivoje – rumeni, sivi in rdeči. Formacije je predstavil glede na obseg nesreče, na kateri se posreduje.

 

Ker je ena najbolj perečih tem v zadnjem obdobju poplavna varnost, je Robert Kus predstavil ukrepe za povečanje poplavne varnosti na območju Mestne občine Ljubljana. Nazorno je prestavil aktivne ukrepe po posamičnih projektih oziroma po lokacijah.

 

Sledil je ključni del usposabljanja, katerega je vodil Matej Cerk z Inštituta za vodarstvo. Krovna tema je bila potresna ogroženost v Ljubljani. Predstavil je dva državna projekta – Potrog in Potrog 2. Udeleženci so se spoznali s specifikami potresa in s stopnjami ranljivosti stavb po več merilih oziroma več lestvicah. Udeleženci so bili formirani v pet različnih skupin (po sektorjih), vsaka od njih je dobila nalogo, da s pomočjo spletne aplikacije (http://potres.sos112.si) oceni poškodovanost ene izbrane stavbe ob potresu. Aplikacija je podala lastnosti obravnavane stavbe v obliki diagrama poškodovanosti stavbe pri potresu z izbrano intenziteto. Prikazane so bile verjetnosti posameznih kategorij poškodovanosti po Evropski potresni lestvici EMS-98. V nadaljevanju so skupine ocenjevale posledice potresa na podlagi izmišljenega scenarija. Aplikacija je namreč namenjena enotam Civilne zaščite za prvo oceno stanja v primeru potresa ter kot pomoč za izdelavo scenarijev pri pripravi načrtov ogroženosti. Na podlagi vnesenih podatkov so skupine pridobile različne ocene, kot so število stavb po uporabnosti (neuporabne, začasno neuporabne in uporabne), število ogroženih ljudi v stavbah (ponoči, podnevi med tednom ali podnevi med vikendom), število zasutih ljudi, količina ruševin, razpoložljivost sil PGD in CZ, število potrebnih sil za reševanje, potrebe po gradbeni mehanizacij ter število potrebnih sil za namestitev prebivalcev. Aplikacija poda tudi oceno možnih verižnih nesreč, kot so poškodbe plinovodnega omrežja in visokovodnih pregrad, nabor lokacij, kjer so prisotne nevarne snovi ter možnost proženja ali reaktivacija zemeljskih plazov. Na podlagi primerjave rezultatov med skupinami so bile ugotovljene razlike, predvsem iz razloga različne gostote poseljenosti posamičnih območij.

 

Skupna ugotovitev je bila enotna, da aplikacija lahko pomaga silam zaščite in reševanja pri morebitnem reševanju, predvsem iz vidika statističnega ocenjevanja posledic potresa, kar bi seveda pripomoglo k učinkovitejšemu posredovanju.

 

Marjana Lutman iz Zavoda za gradbeništvo je predstavila dve metodi ocenjevanja in sicer potresno ranljivost ter potresno odpornost. Upoštevajoč verjetnost potresa v Sloveniji, je predvsem iz razloga goste poseljenosti Ljubljana zelo kritična v primerjavi z ostalimi območji. V zadnjem obdobju je bil sistem gradnje zelo raznolik, kar ima vpliv tudi na individualno ogroženost. Predstavila je tudi potresno ogroženost posamičnih pomembnih stavb, kot so vrtci, šole, upravne zgradbe, javna podjetja, katere so bile ocenjene v projektu Potrog.

 

Na koncu je Julij Jeraj iz Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo pri Mestni občini Ljubljana skupinam razdelil t.i. »domačo nalogo«. Do naslednjega usposabljanja, ki bo predvidoma v mesecu februarju 2017, morajo skupine opraviti terenski ogled izbranih lokacij, kjer morajo oceniti določene objekte z vidika ogroženosti in tudi iz vidika primernosti dostopnih poti do obravnavanih objektov.

 

Robert Okorn, GBL

Foto: Željko Gudžulić, MOL

GALERIJA